Depresija je danes ena izmed najpogostejših duševnih motenj in prizadene celotno delovanje človeka. Vpliva na njegovo vsakodnevno delovanje, razmišljanje, vedenje, razpoloženje in počutje. Depresivna oseba ima slabšo kakovost življenja, oziroma zadovoljstva z življenjem ter povečano možnost, da zboli za drugimi boleznimi. Depresija ne prizadene le posameznika, namreč tudi njegove bližnje osebe, kot so člani družine, prijatelji, sodelavci ipd.

Prizadene lahko vsakega, od mladih do starejših. Statistični podatki kažejo, da ima 15-20% odraslih oseb lastnosti depresivnih simptomov, pri ženskah kar 25%. Tveganje za veliko depresivno epizodo je pri ženskah od 10-25%, pri moških pa od 5-12%. Od tega zgolj 30% depresivnih posameznikov poišče pomoč. Poleg tega je več kot 50% diagnoz komorbidnih, kar pomeni, da so depresiji pridružene še druge motnje.

Raziskave kažejo, da se depresija razvije kot posledica interakcije različnih dejavnikov. Povežemo jo lahko z biološkimi, ekološkimi in psihosocialnimi spremenljivkami. To se nanaša na motnje v delovanju nevrotransmiterjev, pojavljanje depresije in alkoholizma v družini, izgubo staršev, zanemarjanje v otroštvu, aktualne neugodne življenjske okoliščine, kritičnost in hostilnost partnerja, odsotnost tesnega in zaupnega odnosa, odsotnost ustrezne socialne opore in pomanjkanje samozaupanja. Če poenostavimo, na nastanek in potek depresije vplivajo prirojene in pridobljene lastnosti ter življenjske okoliščine. To pomeni, da če je v družini nekdo že zbolel za depresijo, obstaja večja možnost, da zboli še kdo iz družine. Pomemben dejavnik za nastanek depresije imajo tudi posameznikove osebnostne lastnosti, kot npr. nezaupanje vase in v svoje sposobnosti ter pesimistični pogled na svet. Depresijo lahko sprožijo različne življenjske obremenitve in neprijetni dogodki, zdravstvene težave in izgube, npr. smrt v družini, izguba službe, upokojitev ipd.

Depresija je motnja razpoloženja, kjer je potrebno razlikovati klinično obliko depresije ter občasne depresivne občutke. Razlikujeta se v različnih dejavnikih in sicer, ali vzrok za depresijo leži v okolici, oziroma izgubi; če je depresija postala kronično stanje, ali zgolj trenutno razpoloženje; v oviranju normalnega funkcioniranja osebe, oziroma subjektivnega trpljenja; v posameznikovi kontroli nad depresivnimi simptomi.

Nezdravljenje depresije je eden izmed dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, zato je nujno potrebna prepoznava ter zdravljenje. Slovenija spada med države z najvišjo stopnjo samomora. Po podatkih NIJZ v Sloveniji vsako leto, zaradi samomora, umre od 400 do 500 oseb, kar kaže na pomanjkanje pozornosti temu perečemu problemu. Kar pri 15% ljudi z depresijo je samomor glavni vzrok prezgodnje smrti.

Depresijo zaznamuje negativno mišljenje, ki osebo okupira ter vpliva na njena čustva, občutke v telesu in vedenje. Pri osebi z depresijo se pojavljajo misli, da je nevredna, slaba, brez prihodnosti, brez smisla, ji ni pomoči, ima občutke krivde ter misli na smrt. Občuti žalost, nemoč, potrtost, čustveno napetost, strah, tesnobo, brezvoljnost, pobitost... Telesne občutke spremljajo bolečina, utrujenost, telesna napetost, omotica, tresenje ali mravljinci. Depresijo lahko prepoznamo tudi po vedenju osebe, katerega zaznamuje jok - jokavost, nespečnost ali pretirano spanje, nočne more, neješčnost ali pretirana ješčnost, opuščanje aktivnosti, slaba skrb zase, umikanje v samoto, poležavanje, neodzivnost ali pretirana občutljivost in pomanjkanje želje po spolnosti.

Depresijo včasih težje prepoznamo, saj se različni simptomi prepletajo in prekrivajo. Mnogokrat ostane skrita za telesnimi simptomi, tu pa moramo biti pozorni, saj ko se veča število nepojasnjenih simptomov se povečuje verjetnost, da gre za depresijo, oziroma razpoloženjsko motnjo.

Pozornost moramo nameniti tudi depresiji pri ženskah v obporodnem obdobju. Nasplošno je že sama pojavnost depresije pri ženskah kar 2- do 3- krat višja kot pri moških. Temu botruje razlika v hormonski sliki, oziroma povečano izločanje stresnih hormonov pri ženskah. Depresija lahko nastopi v različnih življenjskih obdobjih, v katerih pride do hormonskih sprememb, kot je rodno obdobje ali menopavza.

Pri moških depresijo težje prepoznamo, pogosto si moški tudi ne poiščejo pomoči in težave poskušajo rešiti sami. Včasih so te rešitve žal neustrezne, kot je uporaba alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, posledica pa je pogosto razvoj odvisnosti. Pri moških se depresija lahko izraža tudi na atipičen način razdražljivosti, izbruhov jeze, pretirano telesno aktivnostjo ali impulzivnostjo.

Če želimo pomagati depresivni osebi je najpomembneje, da depresijo prepoznamo in skušamo depresivno osebo razumeti v vseh njenih težavah. Pomembno je, da smo pri skrbi za depresivno osebo potrpežljivi in strpni. Poskrbimo, da depresivna oseba ni sama ter smo se z njo pripravljeni pogovarjati in družiti. Ker depresivni posamezniki pogosto zavračajo druženje in dejavnosti, je potrebna spodbuda pri izvajanju raznovrstnih dejavnosti, katere naj bodo tiste, ki so ga nekoč veselile. V primeru klinične depresije se depresija najučinkoviteje zdravi s kombinacijo zdravil (antidepresivi), s psihoterapijo in s prijetnimi dejavnostmi.

LITERATURA
Anić, N. (2015). Vedenjsko-kognitivna terapija depresije. Pridobljeno iz http:// www.pb-begunje.si/gradiva/Anic1351439339166.pdf.
Beck, A. T. (ur.). (1979). Cognitive therapy of depression. Guilford press. Dernovšek, M. Z., Gorenc, M., Ravnik-Oblak, M., Drobne, M., Drev, A. in Jeriček, H. (2005). Sladkorna bolezen in depresija, priročnik. Sladkorna bolezen in depresija. Ljubljana: Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Klinični center Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 8-49.
Kocmur, M. (1996). Klasifikacija in prepoznavanje depresij. Zdravljenje z antidepresivi.
Lunder, D. (2016). Samomorilnost. Prepoznavanje in obravnava depresije in samomorilnosti pri pacientih v ambulanti družinskega zdravnika. Priročnik za strokovnjake na primarni zdravstveni ravni. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 61-75.
Povše, M. (2010). Delovanje za zdravo življenje. Zavod IRC, Ljubljana.