Hipnoza je stanje povečane pozornosti, kjer udejanjamo vlogo domišljije. Je budno stanje z usmerjeno pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestjo.
Hipnotično stanje se lahko vzpostavi v procesu relaksacije s preusmeritvijo pozornosti, z disociacijo, z željami in pričakovanji. Vse to je povezano s posameznikovo predstavljivostjo, oziroma imaginacijo. Hipnozo si lahko predstavljamo kot stanje intenzivne sproščenosti in koncentracije, pri katerem se mišljenje oddalji od vsakodnevnih skrbi in analitičnega razmišljanja. V takem stanju se lahko osredotočimo na stvari, katere želimo spremeniti in tudi na načine, kako lahko to najbolje storimo, brez tesnobnih misli. Stanje lahko, s hipnotično indukcijo, doseže večina ljudi, ki so pravilno motivirani in imajo do hipnoze pravilna stališča.
Hipnoza je naraven in pogost fenomen, ki jo je doživel že skoraj vsak v različnih situacijah kot je poslušanje glasbe, gledanje televizije ali pa pri vožnji z avtom itd.
Področja delovanja medicinske hipnoze
Hipnoza se uporablja za različne namene od lajšanja bolečin pri porodu in zobozdravstvu, pri glavobolih in migrenah, kroničnem artritisu, do zdravljenja nespečnosti, krepitve ega pri pomanjkanju samozavesti, tremi, pomanjkanju koncentracije, večanju motivacije za učenje in delo, krepitvi samospoštovanja, povečanju učinkovitosti treninga v športu, motnjah v spolnosti ter obujanju spominov. Predvsem pa se hipnoterapija uporablja pri različnih psihičnih obolenjih kot so fobije, panični napadi, obsesija, anksioza, depresija. Učinkovita je tudi pri psihosomatskih obolenjih kot so astma, rana na želodcu, alergije, seneni nahod, različna kožna obolenja ter pri motnjah prehranjevanja (anoreksija, bulimija, prenajedanje, ortoreksija) in zasvojenostih (s hrano, kajenjem, alkoholom in drogo).
- Depresija
- Hujšanje
- Izgorelost
- Kajenje
- Psihološka priprava športnika
- Nespečnost
- Priprava na porod
- Protistresna medicinska hipnoza
- Psihosomatika
- Motivacija
za učenje - Motnje prehranjevanja
- Samozavest, samopodoba
- Utrjevanje ega
- Tesnobnost
- Trema pri nastopanju
- Strahovi, fobije, panični napadi
- Časovna regresija
(obujanje spominjanja na pretekle dogodke)
Miti in resnice o hipnozi
Dokler oseba sama ne izkusi hipnoze in njenih učinkov je prepuščna predstavam, ki si jih pogosto ustvarjamo na podlagi informacij iz odrske hipnoze in literature ali pa celo iz laične izkušnje, vendar so te predstave, v večini, pogosto netočne, zavajajoče in včasih celo škodljive, saj lahko vzbujajo strah in negotovost ter s tem odvrnejo uporabnike od te sicer izjemno učinkovite intervencije.
Zagotovo je velik problem širjenja neresnic o hipnozi problem laične uporabe, saj je hipnoza zelo močno orodje, za katerega je potrebno zadostno psihološko in psihopatološko znanje. Pomembno je zavedanje, da se odrska hipnoza bistveno razlikuje od medicinske hipnoze. To, kar je moč videti in brati v medijih, nikakor ni točna predstava o hipnozi, saj je izkušnja hipnoze močno subjektivno obarvana in subtilna, zato jo je v vsej svoji kompleksnosti težko ubesediti.
Miti o hipnozi so sledeči:
Ljudi lahko hipnotiziramo tudi proti njihovi volji.
Nikogar ni mogoče hipnotizirati proti lastni svobodni volji, saj si mora oseba hipnozo želeti in v procesu sodelovati.
V hipnozi naredimo vse kar nam je rečeno s strani terapevta.
Stanje hipnotskega transa je podobno spanju.
Vse, kar izrečemo v stanju hipnotskega transa, je resnica.
Hipnoza je nenaravna.
Hipnotizabilni ljudje so manj inteligentni in čustveno nestabilni..
Potek terapije medicinske hipnoze
Pred terapijo se klient naroči preko e-maila ali telefona. Priporočljivo je naročanje preko telefona, saj tako klient in terapevtka vzpostavita prvi kontakt, obenem se o težavi že nekoliko pogovorita, s čemer se klient pred samim prihodom razbremeni ter na terapijo pride brez nepotrebnega stresa. Na začetku prve ure se terapevtka kratko predstavi ter opiše načela psihološkega etičnega kodeksa po katerem deluje. Terapevtka in klient v prvi uri vzpostavita soglasje o poteku procesa. Nato se postavi diagnoza o klientovi težavi, kjer klient pojasni razlog za prihod in odgovori na vprašanja povezana s težavo. Pred samo hipnoterapijo tako terapevta podrobneje spozna klienta in njegove težave. Po diagnozi se pogovorimo o sami hipnozi ter klientovih pričakovanjih in njegovih prepričanjih o hipnozi. Nato se izvede hipnoza, pri kateri terapevtka sprosti klienta (npr. s progresivno relaksacijo, trebušnim dihanjem) in nato prične z indukcijo hipnotičnega transa. V stanju hipnoze se sugerirajo pozitivne sugestije, glede na specifični problem klienta. Po končani hipnoterapiji se klienta iz stanja zbudi, nato pa se pogovorimo o občutkih med hipnozo in po njej.