Prispevki

Previous Next

Anksioznost

Anksiozne motnje so ena izmed najpogostejših duševnih motenj, s katero se v Evropi sooča približno 14% populacije. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, v približnem razmerju dva proti ena. Ena oseba od treh bo v življenju izkusila anksiozne motnje.

Tesnoba je sicer del vsakdanjega življenja in večina je že izkusila obdobja neprijetne tesnobe (npr. pred težkim izpitom). Vendar pa so bila ta obdobja najverjetneje kratka ter so minila sama od sebe.

Tesnoba postane problematična ter se lahko razvije v anksiozne motnje, ko obdobja postanejo daljša ter posamezniku predstavljajo veliko breme in oviro v vsakdanjem delovanju. Obdobje tesnobe je pri tem prisotno več kot dva tedna, simptome tesnobe pa posameznik ne zmore nadzorovati in prenašati.

SIMPTOMI ANKSIOZNOSTI

Same simptome tesnobe posameznik doživlja kot nevarne, neprijetne, z občutkom nevzdržnosti. Zato v večini primerov sledi izogibanje situacijam, ki sprožajo te simptome, kar pa strah in tesnobo na daljši rok le še bolj ojačuje in vzdržuje. Nekateri simptomi anksioznih motenj so zelo podobni simptomom depresije, saj se depresija in tesnoba pogosto zelo prepletata. Tako so simptomi anksioznih motenj mnogokrat prisotni pred nastankom depresije, ali pa se pojavijo med depresijo in še dodatno krepijo simptome depresije.  

KAKO JO PREPOZNATI

Anksioznost se prepleta z raznimi telesnimi spremembami. Najpogosteje se pojavlja vzajemno s pordelostjo ali bledostjo kože, povišano ali znižano temperaturo, srbenjem, zbadanjem, tresenjem, mravljinčenjem, občutkom pekoče kože, odrevenelostjo, omotico, občutkom vrtoglavice, znojenjem, tiščanjem v prsih, razbijanjem srca, slabostjo, trzanjem mišic, šibkostjo v rokah ali nogah, napetostjo. Povezuje se tudi z povečanjem občutljivosti na alergije, bolečinami v hrbtu, dušenjem, glavoboli, motnjami spanja in spolnimi motnjami. Telesne simptome anksioznosti je pomembno poznati, saj jih večina ljudi pripiše povsem drugim vzrokom. Tako jih lahko nekdo zamenja za znake srčnega napada, kar poveča tesnobo in še poveča število telesnih simptomov. Če posameznik ne ve, kaj je posledica telesne bolezni in kaj čuti v telesu zaradi povečane tesnobe, je njegovo trpljenje precej večje.

Anksioznost spremljajo tudi močna čustva. Prevladujoča čustva so jeza, nestrpnost, depresivnost, dramatičnost, nihanje razpoloženja, plašnost, strah, brezčutnost, otopelost, praznina, jokavost, paraliziranost, prisotni so tudi občutki odtujenosti od bližnjih, občutki groze ter neprestanega pritiska.

Pri anksioznih motnjah je strah prisoten tudi ko to ni potrebno. V primeru patološkega izražanja strahu, ki nastane kot posledica namišljenega dražljaja govorimo o anksioznosti.

KAKO JO DELIMO

Anksiozne motnje delimo na separacijsko anksiozno motnjo, specifične fobije, socialno fobijo, panično motnjo, agorafobijo in generalizirano anksiozno motnjo.

KDAJ GOVORIMO O ANKSIOZNI MOTNJI

O anksioznih motnjah govorimo, ko anksioznost traja dolgo ali večino časa, ko je preveč intenzivna ter ko se pojavi v situacijah, ki takšnega odziva ne zahtevajo. Anksiozne motnje so torej zelo pogoste ter močno okrnijo kakovost življenja in posameznikovo delovanje v socialnih in drugih stikih. Kljub pogostosti in velikemu vplivu na življenje  pa žal pogosto niso prepoznane ne pri posamezniku ne v njegovi okolici. Eden od razlogov za to je pomanjkanje informacij o duševnih motnjah in stigmatizacija.

KAJ VPLIVA NA POJAV ANKSIOZNE MOTNJE

Na pojav anksioznih motenj vplivajo tri skupine dejavnikov in sicer dejavniki, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za razvoj anksiozne motnje (npr. genetski dejavniki, osebnostne značilnosti, zgodnje travmatične ali stresne izkušnje, …); dejavniki, ki sprožijo anksiozne motnje (npr. različni stresni dogodki: ločitev, izguba službe ali partnerja, bolezen); dejavniki, ki vzdržujejo anksiozne motnje (npr. nezaupanje vase, težave v odnosih, …).

Anksioznost je v zgodovini imela zaščitno in preživetveno funkcijo za človeštvo, saj je moral biti pračlovek dovolj senzibilen in previden za preživetje. Ko pa realna previdnost preide v prekomerno preokupacijo in vztrajno tuhtanje, le to močno oteži življenje posameznika ter postane naporno, ohromljeno in celo neobvladljivo na vseh nivojih: duševnem in telesnem. V taki oblika ima pogubne posledice. Pretirano tesnobo je zagotovo potrebno zdraviti, saj posameznika ovira pri njegovem vsakodnevnem delovanju. Zdravi se s tehnikami sproščanja, spreminjanjem negativnih misli in če je treba z zdravili.  Učinkovita je vedenjska in vedenjsko kognitivna oblika, kjer izhodišče terapije predstavlja priučen strah, zato terapevt postopno povečuje izpostavljenost osebe določeni situaciji, ki mu povzroča anksioznost, s tem pa ojačuje njegovo tolerantnost in sprejemljivost za spopadanje z anksioznostjo. Nadzor anksioznosti je temeljni problem pri spopadanju s tesnobo. Način interpretacije situacije določa posameznikovo počutje, zaznavanje anksioznosti ter njeno intenzivnost. Za zmanjšanje anksioznosti je nujno potrebna zamenjava napačne in neresnične ocene situacije z realno in objektivno oceno. Pri zdravljenju anksioznosti je zelo učinkovita tudi medicinska hipnozo, ki skupaj z vedenjsko kognitivno terapijo tvori odlično uspešnost -98%.

VIRI: https://www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/brosura_anksiozne_motnje_2016.pdf http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/ko_te_strese_stres.pdf

INŠTITUT AME

Medicinska hipnoza in psihološko svetovanje
Katarina Slevec, s.p.

Telefon: +386 030 794 080
Lokacija: Kamniška cesta 15c,1235 Radomlje