Prispevki

Previous Next

TESNOBA

TESNOBA

Tesnoba oziroma anksioznost je neprijetno čustvo in ga navadno spremljajo telesne ter vedenjske spremembe, podobne tistim, ki spremljajo običajen odziv na stres. Običajno se ljudje z anksioznostjo, strahom ali tesnobo odzovejo na dejansko nevarnost, kar je popolnoma normalna in celo potrebna reakcija. Anksioznost telo pripravi na boj ali beg, poveča aktivnost možganov, pospeši delovanje srca in povzroči boljšo prekrvavitev mišic. Včasih pa ta varovalni mehanizem ne deluje pravilno in povzroči anksioznost tudi kadar človek ni v dejanski nevarnosti. Anksiozen odziv lahko pri osebi, ki trpi za to težavo sproži nenevarna situacija (npr. obisk trgovine, srečanje kolegov). Reakcija je navadno pretirana ali pa traja predolgo. Anksiozne motnje so sicer najpogostejše psihične motnje. Zaradi njih trpi približno 14% ljudi po vsem svetu. Sicer pa tesnobo ob določenih trenutkih občuti vsak posameznik. Tesnoba postane problematična ter se lahko razvije v anksiozno motnjo, ko obdobja postanejo daljša, posamezniku predstavlja veliko breme in oviro v vsakdanjem delovanju ter ko ima občutek, da tesnobe ne nadzoruje oziroma tesnoba nadzoruje njega. Posameznik ima torej občutek, da se ni sposoben spopasti z izzivi in da so njegove kapacitete manjše kot so potrebne za reševanje situacije. Zato nastopi izogibanje, tako imenovano varovalno vedenje, ki pa zgolj vzdržuje težavo. Ko se oseba s tesnobo uspe izogniti zanj zastrašujoči situaciji občuti olajšanje. Tekom življenja pa je takih zastrašujočih situacij kar veliko in če se jim vedno poskušamo izogniti število takih situacij kar narašča, medtem ko toleranca na tesnobo pada. Ravno zaradi izogibanja se nato tesnoba razvije na najrazličnejša področja oseba pa je v stalnem iskanje pobega. Zato je pri sami tesnobi bistvenega pomena krepitev tolerance na tesnobo.

 

Anksiozne motnje so razvejane in jih delimo na separacijsko anksiozno motnjo, specifične fobije, socialno fobijo, panično motnjo, selektivni mutizem, agorafobijo in generalizirano anksiozno motnjo.

TEHNIKE POMOČI PRI TESNOBI

Pretirano tesnobo je potrebno zdraviti, saj človeka bremeni pri vsakdanjem delovanju ter bistveno zmanjšuje njegovo kvaliteto življenja. Tesnobo zdravimo s spreminjanjem negativnih misli, s sproščanjem in če je potrebno z zdravili.

Negativne misli imajo pri vzdrževanju in krepitvi tesnobe veliko vlogo. To so misli, ki niso funkcionalne kot npr.: 

*NAPOVEDOVANJE PRIHODNOSTI - „Zapuščen bom.“  „Nesreča se bo zgodila.“

* KATASTROFIZIRANJE: “Nekaj groznega se bo zgodilo.”  “Čisto bom odpovedala.”

* DIHOTOMNO MIŠLJENJE (vsej je le pozitivno ali zgolj negativno): “Stalno sem napet.”  “Nič ne naredim dobro.”

* OZNAČEVANJE (etiketiranje): “Sem zguba.”  “Šef je tiran.”

GENERALIZACIJA (posploševanje): “Ne obvladam napetosti.”  “Ničesar ne obvladam.”

Sproščanje je fiziološko stanje, ki je ravno nasprotno stanju, ko občutimo napetost. Je veščina in spretnost, katera se doseže z rednim, dnevnim ponavljanjem. Oseba z učenjem sproščanja pridobi večjo kontrolo nad telesnimi odzivi, ki se pojavljajo pri tesnobi. Tehnike sproščanja lahko v grobem razdelimo na tehnike dihanja, mišično sproščanje in tehnike predstavljanja (vizualizacije). 

Pri sproščenem trebušnem dihanju pozornost usmerite na umirjanje in nadzorovanje dihanja. Dihanje je počasnejše in bolj globoko kot normalno dihanje, pozorni ste, da se dviguje predel trebuha in ne prsni koš. To nadzorujete s tem, da eno roko položite na trebuh, drugo na prsni koš in ste pozorni na to, da roka na prsih miruje. Med vdihom se trebuh napne, pri izdihu, ko potisnemo zrak iz trebuha pa se ugrezne, oziroma spusti.

Mišično sproščanje je tehnika, ki je zelo primerna, ko oseba raje kot miselne naloge izvaja telesne aktivnosti. Pri osebi, ki trpi za dolgotrajno tesnobo je prisotna tudi telesna drža, ki nakazuje na telesno napetost, strah. Določene oblike postopnega mišičnega sproščanja učinkovito zmanjšuje raven stresnih hormonov (kortizola) v telesu. Pri tem je potrebno posamezne mišične skupine zaporedno najprej zakrčiti ter nato sprostit. Pozornost naj bo usmerjena predvsem na razliko v občutku med napeto in sproščeno mišico. Za osvojitev tehnike je potrebno kar nekaj vaje, vendar pa so njeni učinki zelo koristni pri soočanju s stresom.

Predstavljanje, vizualizacija je učinkovita pri zdravljenju mnogih s stresom povezanih in drugih težav. Pri predstavljanju uporabite domišljijo in jo usmerite v iskanje varnega kraja, kjer se lahko umirite in sprostite. Ob tem lahko poslušate tudi zvočno spremljavo, ki se bo ujemala z vašim varnim krajem (zvok ptičjega petja, morja, dežja).

Za obvladovanje tesnobe sta koristni tudi tehniki načrtovanje aktivnosti in „čas za skrbenje“.  Tehnika čas za skrbenje deluje na način, da si v dnevu določite čas, ki ga boste namenili ukvarjanju s skrbmi – npr. med 18:00-18:30. Tekom dneva, ko opazite, da se pojavi obremenjujoča misel, jo sprejmite, vendar preložite samo ukvarjanje z mislijo na izbrano uro npr. ob 18. uri ter nato nadaljujte s trenutno dejavnostjo. S tem, ko vadite odložitev zaskrbljenosti, pridobivate občutek kontrole, saj lahko zaskrbljenost omejite.

Pri tesnobi  je izjemnega pomena edukacija, torej samo poznavanje tesnobe. Pričakovanje, da tesnobe ne boste nikoli več občutili ni realno, saj je v nekaterih trenutkih celo koristna. Lahko pa tesnobo omejite in povečate toleranco do nje.

INŠTITUT AME

Medicinska hipnoza in psihološko svetovanje
Katarina Slevec, s.p.

Telefon: +386 030 794 080
Lokacija: Kamniška cesta 15c,1235 Radomlje